Ta spletna stran uporablja t.i. "piškotke", da bi zagotovila najboljšo izkušnjo za uporabnika.
Piškotki so male datoteke, shranjene v vaši napravi in omogočajo veliko različnih funkcionalnosti.
Po kakšnem ključu Google razvrsti zadetke in zakaj je nekdo na prvi strani, vaša stran pa ne?
Google uporablja zelo veliko faktorjev, ki vsak zase ali v kombinaciji, ovrednotijo pomembnost neke spletne strani za določen iskalni niz.
Vsak je tudi že izkusil, da dobi različne rezultate, kadar v iskalnik vpiše nekoliko drugačen vrstni red ali zgolj niz besed.
In se verjetno vpraša: po kakšnem sistemu so rezultati razvrščeni in kako bi lahko vplival na to?
Dobra novica: lahko vplivate na to. :-)
Ko boste brali...
Google ne pove vsega. Tudi ne sme.
Te strani vam bodo zagotovo dale predstavo o tem, kaj vse je pomembno, če želite priti na prvo stran Googla.
Ta in sorodni prispevki o faktorjih so namenjeni, da dobite vsaj delno predstavo, kaj vse vpliva na iskalne algoritme.
SEO je tek na dolge proge – nič se ne zgodi čez noč.
Plus, Google naredi veliko izboljšav na njih - vsako leto.
Če upoštevate vsaj faktorje, ki jih objavljamo na naših spletnih straneh, ste že daleč pred konkurenco.
V teh prispevkih (o Google Ranking faktorjih):
Ključna beseda v naslovu Snippet-a.
Keyword oz. ključna beseda je bila nekoč zelo pomembna. Danes vedno manj.
In, če je za iskani niz manj konkurence, bo ta stran tako ali tako v ospredju - že brez tega.
Kaj je Snippet opisuje tudi: Yoast ↗
Ključne besede na začetku naslova Snippet-a
Po mnenju MOZ-a se bolje obnese, če so ključne besede na začetku naslova Snippet-a, kot, če so na koncu.
Vir: MOZ ↗
Ključna beseda v opisu Snippet-a (in CTR...)
Google ne uporablja META podatkov opisa v Snippet-u, kot signal za direktno rangiranje. Zanimivo, kajne?
Po drugi strani pa opis v Snippet-u vpliva na CTR – kar pa je ranking faktor. Pomni: rangiranje je posredno odvisno od tega.
Članek: Google ↗
Video objava: Google Search Central YouTube kanal ↗
Naše mnenje
Google ne pove vsega. Itak. Tudi ne sme.
Zanimivo (in dobro) je to, da vam odebeli ključne besede, najdene v Snippet-u...
Še enkrat: to še ne pomeni, da ste boste višje rangirani.
Priporočilo
Opis v Snippetu seveda lahko vsebuje ključne besede. Naj jih!
Vendar jih ne tlačimo. Imejmo v mislih, da bo ta opis prebrala živa oseba – človek, ne algoritem. Nanj bo kliknila, če oceni (upa, v bistvu), da se na tej povezavi nahaja rešitev na njen problem.
Če rešitve oseba ne bo našla, bo stran hitro zapustila – to Google meri in rangira.
Glej tudi #10 - Pogosticking ↗
Snippet naj pove točno to, kar je vsebina na tej spletni podstrani (na kratko in jedrnato).
Če je le mogoče, naj spodbudi obiskovalca, da stran obišče.
Če Snippet-a ni, Google sam generira Snippet – v tem primeru smo prepuščeni njegovemu algoritmu. Ta navadno ni spodbuden, da bi nekdo kliknil nanj.
Imejmo Snippet-e!
Ključne besede v glavnem naslovu <h1>
Glavni naslov (v zapisu HTML je označen kot <h1>) velja za sekundarno oznako.
Naziv (oz. Title) je primarna oznaka.
Google prebere naziv te (pod)strani in glavni naslov. Slednjega označi za pomemben kazalnik, kot pravi študija.
Priporočilo
Zagotovo pomaga, če je naziv strani (Title Tag) enak ali vsaj podoben glavnemu naslovu (h1).
Tudi, če so uporabljene enake ključne besede v obeh, predvsem pa še v besedilu, imenih slik, itd.
Primer v kodi:
<title/>Faktorji spletne strani</title/>
<h1/>faktorji spletne strani</h1/>
Uporabnost vsebine
Google naj bi razlikoval med kvaliteto in uporabnostjo vsebine.
Naš komentar:
"Whooaaa, this is deep!!!"
Še malo in bo A.I. razlikovala med kvaliteto svinčnikov na moji pisalni mizi – medtem, ko brskam po spletu! :-)))))
TF-IDF (Term Frequency / Inverse Document Frequency)
Ali na kratko: kako pogosto se določena beseda pojavi v besedilu?
Bolj pogosto, kot se, bolj verjetno je, da ta stran, govori prav o tem.
Vir: Wikipedia ↗
Primer: cvetača :-)
Stran, ki cvetačo bolj omenja, je zaradi tega višje uvrščena, kot stran, ki je ne omenja.
Nikakor pa na pozicijo ne vpliva samo to. Ogromno faktorjev je (ta prispevek govori o njih).
Tudi ne pretiravajmo s ključnimi besedami. Preveč ključnih besed je signal, da gre lahko ta Black Hat SEO.
Več o tem na naši podstrani:
OnSite WebSpam faktorji: #H6: Over-Optimization ↗
Dolžina prispevka (št. besed na podstrani)
Preprosto: podstran z več teksta lahko pokriva širše področje.
Algoritmi lažje 'razumejo' daljše strani v primerjavi s kratkimi stranmi – še posebej, če naj bi algoritem sklepal o vsebini.
V študiji lahko preberemo, da ima povprečna stran (na prvi strani SERP rezultatov) ~1.400 besed (kar je kar precej).
Kazalo
Uporaba kazala lahko Googlu pomaga razumeti vsebino strani.
Primer: na vrhu te strani.
Ali: Latent Semantic Indexing Keywords (LSI) v vsebini
Oz.: kako na rangiranje vplivajo besede, ki imajo več pomenov.
Primer:
Superga - blagovna znamka in
superga - splošni športni copat?
John Mueller (Google) pravi: "LSI Keywords ne obstaja." Tako LSI verjetno deluje zgolj, kot signal kvalitete.
Vir: Backlinko ↗
LSI ključne besede v nazivu ali opisu Snippet-a
Prav tako, kot v vsebini na strani (prejšnji google ranking faktor), LSI Keywords in ostale META oznake, zgolj pomagajo Googlu razločiti med besedami z več pomeni.
Lahko tudi vplivajo na signale o tem, koliko je neka stran relevantna za nek iskani niz.
Podrobnost strani oz. detaljni opis
Obstaja povezava med:
Stran, ki podrobno (v detalje, v vseh pogledih) nekaj opisuje, je, v primerjavi s stranjo, ki je bolj skromna, bolje uvrščena.
Razumljivo.
Vir: Backlinko ↗
Priporočilo
Na spletnih straneh objavljajmo res dobro, podrobno opisano in kvalitetno, vsebino. Z drugimi besedami: pomagajmo potencialnemu kupcu.
Nekdo bo lahko nasprotoval, da na ta način pomaga tudi konkurenci... Tudi mogoče.
O tem bi lahko debatirali na dolgo in široko, saj obstaja veliko tržnih strategij.
Lahko se tudi vprašamo kako ravnamo sami, kadar smo v vlogi kupca?
Kaj nas prepriča?
Hitrost nalaganja strani
Google, Bing (in drugi iskalniki) za rangiranje uporabljajo faktor hitrost nalaganja strani.
Ta je zelo pomemben. Google pravzaprav uporablja 'uporabniške podatke' (izkušnjo obiskovalcev strani), da bi ocenil hitrost.
Se sliši komplicirano? Saj ni tako hudo... ;-)
Vir: Google Developers ↗
Kako hitra naj bo spletna stran:
Online, brezplačni testi: Analizirajte spletno stran ↗
Uporaba AMP
AMP ni več direkni faktor rangiranja pri Google (pred leti je bil).
Vir: SEO Roundtable ↗
Sedaj je ta faktor lahko zgolj za Google News na mobilnih napravah – ki pa se vas, če le niste medij, verjetno ne tiče.
Vir: Search Engine Land ↗
Ujemanje iskanja s subjektom (pravno osebo)
Ali se vsebina na strani ujema s subjektom (pravno osebo), kar nekdo išče?
Če se, potem ta stran lahko dobi višjo oceno za iskane ključne besede.
Naše mnenje
Si kar ne moreš mislit', kaj vse lahko preverja Google.
Google Hummingbird
Google Hummingbird je ime posebnega algoritma. Ime izvira iz hitrosti in natančnosti kolibrija (ptica).
Ta algoritem dà povdarek naravnem jeziku (pogovornem jeziku ali jeziku, ki je tak postal).
S pomočjo tega algoritma Google bolje razume (kvaliteto) vsebino posamezne strani.
Podroben opis: Wikipedija ↗
Identična, podvojena vsebina
Taka vsebina (na isti spletni strani, različne podstrani, recimo), čeprav malo spremenjena, lahko negativno vpliva na vidnost in rangiranje.
Naše mnenje
Nikakor ni dobro zgolj pomnožiti število objav (ali strani) s "copy-paste" vsebino, da bi imeli velikokrat objavljen določen niz besed...
Obstajajo tudi online orodja, s katerimi lahko preverimo svojo spletno stran, npr: Siteliner ↗.
Spletne trgovine
Izdelki so si lahko zelo podobni (tako po opisu, tehničnih značilnostih, itd.). Za trgovino velja malo drugače, saj ima lahko veliko izdelkov skoraj identičen opis.
Kadar gre za Portfolio stran ↗ je razumljivo, da je vsebine bolj malo - lahko se bo precej ponavljala ipd. Taka stran navadno tudi ne cilja na prvo stran v Google. Podobno velja za Spletno vizitko ↗.
V vsakem primeru priporočamo, da je vsebina skrbno napisana in kvalitetna.
HTML oznaka o ponavljajoči / izvirni vsebini
Ta izraz izhaja iz HTML zapisa:
<link rel="canonical">
Opis: Wikipedija
Pravilna uporaba te HTML oznake lahko prepreči, da vas Google kaznjuje (s slabšim rangiranjem).
Kako Google indeksira in izbere "canonical URL" lahko preberete tu: Developers Google ↗.
Definicija "kanoničen" na FRAN ↗
Optimizacija slik na spletni strani
Slike na vaši spletni strani dajo iskalniku pomemben podatek: da je tu verjetno vsebina, ki jo je nekdo iskal.
Iskalnik te informacije dobi iz podatkov slike:
Ter iz vsebine strani, itd.
Vir: Google ↗
Video navodila: Google Search Central ↗
Datum objave (strani, prispevka, bloga,...)
Google Caffeine (sistem indeksiranja) ima raje pravkar objavljeno vsebino, še posebno, kadar je iskanje omejeno na časovno obdobje (ja, tudi tako lahko iščemo).
Pomni:
Da je to zares pomembno, Google lahko celo objavlja zadnji datum posodobitve strani v SERP rezultatih.
Vir: Google Caffeine ↗
Količina posodobitev vsebine
Posodobitve (in urejanje) vsebine prav tako služi, kot faktor osveženosti strani.
Pomni:
Dodajanje, odstranjevanje in menjave celih sklopov vsebine je bolj pomembno, kot, če le malo zamenjamo vrsti red, odstranimo kakšno tipkarsko napako ipd.
Priporočilo
Pišimo, objavljajmo, komunicirajmo.
To je redno delo.
Dobra spletna stran ni nikoli zares končana. ;-)
Pomni
Dobro je že: posodobiti starejšo objavo.
Če je le dovolj sprememb, raje napišemo novo in pustimo staro (v blogu recimo). Vendar tudi resne posodobitve stare objave pomagajo.
Z drugimi besedami: če je na strani vedno nekaj novega, je taka stran bolj pomembna, kot, če je na strani 5 let star članek, ki ga od takrat nihče ni povohal...
Comprende? ;-)
Pogostost posodabljanja strani
Kako pogosto je bila neka stran posodobljena:
Pogostost posodobitev prav tako igra vlogo za faktor svežosti.
Pomembnost ključnih besed: lokacija ključnih besed
Če se ključne besede (še bolje: ključne besedne zveze) pojavljajajo na začetku besedila (npr. med prvih 100 besed), se to nanaša na First Page Google Rankings.
Vir: Ahrefs ↗
Pomni
Ko pišemo objavo (vsebino, blog...), je dobro, da so ključne besede (ključne besedne zveze ali: Long-tail Keywords) uporabljene na začetku besedila, npr.:
... predvsem na začetku.
Ključne besede v podnaslovih
(HTML oznake <h2> in <h3>)
Tudi ključne besede v podnaslovih (v HTML zapisu imajo naslovi oznake <h2>, <h3>, <h4> ... = podnaslovi) so lahko dodaten, sicer manj pomemben kazalnik, da je vsebina primerna za nek iskalni niz. Uporabimo jih.
Primer (ključna besedna zveza oljni radiatorji):
<h1>Oljni radiatorji</h1>
<!-- ... tekst...-->
<h2>Oljni radiatorji v hiši </h2>
<!-- ... tekst...-->
<h3>Oljni radiatorji v dnevni sobi</h3>
<!-- ... tekst...-->
John Mueller (Google):
Google Search Central na YouTube ↗
Pravopis in slovnica
Huh, kako prosim?
Po mnenju Matt Cutts (Google) obstaja povezava tega s kvaliteto vsebine.
To naj sicer ne bi bil direktni signal, pravi Matt Cuts. Obstaja pa povezava med dobro napisano vsebino in višjim rangiranjem.
Primer
Recimo, da bi lastnik neke splete strani s količino vsebine rad premagal konkurenco, misleč:
"Saj teksta tako ali tako nihče ne bere, razen Googla...", in je pač najel nekoga, manj- ali ne-kompetentnega.
In ta piše članke za blog. Niso kaj prida vredni. Pisec je dobil ključne besede in vzorčni tekst. Zelo verjetno njegovi prispevki ne bodo tako kvalitetni...
To se da ugotoviti. ;-)
Syndicated content (ali neoriginalna vsebina)
Ali je vsebina na strani original ali je skopirana z druge, dobro rangirane strani?
Če je skopirana, ne bo rangirala dobro ali pa sploh ne bo indeksirana.
Mobile-Friendly (ali: stran prilagojena mobilnim napravam)
Na Wikipediji najdemo izraz Mobilegeddon.
To je še en algoritem Googla. Nanaša se na strani, ki so primerno prilagojene telefonom oz. mobilnim napravam.
Le-ta ne vpliva na iskanje na prenosnikih in namiznih računalnikih.
Mobilegeddon: Wikipedia ↗
Je vaša stran prilagojena telefonom?
In, kako?
Naš primer:
Mi smo 100% usmerjeni v B2B poslovanje (delamo samo s podjetji oz. pravnimi osebami).
Naši kupci so podjetja, ne fizične osebe. Ciljamo na direktorje in vodje marketinga.
Dvomimo, da vodja marketinga v službi prek telefona išče naše storitve (poleg sebe pa ima računalnik s tipkovnico). Nam torej ne bi bilo treba imeti te strani prilagojene telefonom?
Ampak, zgolj zaradi dejstva, da naš kupec verjetno potrebuje spletno stran prilagojeno tudi mobilnim napravam, bo mogoče tudi preveril, kako smo to naredili zase...
Tako velja konkretno za nas, našo dejavnost.
Uporabnost strani na telefonu
Strani, ki jih uporabniki z lahkoto pregledujejo prek telefona, imajo lahko prednost v Googlovem Mobile-First indikatorju.
Za nekoga je Mobile-First še kako pomemben. Za nas ni.
Ta spletna stran konkretno, je vrste Desktop-First.
Razlog
Naše storitve (branding, podoba, spletne strani,...) iščejo vodje marketinga in direktorji, verjetno, ko sedijo pred računalnikom (telefon pa imajo verjetno poleg).
Zelo dvomimo, da direktor ali vodja marketinga na kavici s prijatelji, "besno" išče oblikovalca za celostno grafično podobo podjetja ali resnega izdelovalca/izvajalca (ekipo) spletne strani.
Ta stran pa vseeno mora biti prilagojena za telefone, sicer bi nam nekdo težje zaupal.
In vprašanje je, kako je uporabna obiskovalcu.
Samokritično menimo, da je ta spletna stran bolj nekonvencionalna oz. odštekana ... In na njej vedno, kaj 'prčkamo'... :-)))
Skrita vsebina na mobilnih napravah
Tako skrita vsebina naj ne bi bila indeksirana v primerjavi z vidno vsebino. Razumljivo.
Kljub temu je John Mueller (Google) že leta 2017 izjavil: "...da je skrita vsebina OK...", v tem istem videu pravi: "...če gre za pomembno vsebino, bi ta morala biti vidna...".
Izjava: Google Search Central YouTube ↗
Naj si bralec ustvari svoje mnenje okrog tega.
Še ena opomba glede naše strani
Iz istega razloga, kot gornji faktor Uporabnost strani na telefonu, smo večino, po našem mnenju: za telefon nepomembnih strani vseeno pripravili tudi za telefon (to je veliko dela, ker je veliko strani narejenih po meri).
Motiv za to je UX (User eXperience ali "uporabniška izkušnja").
Če nekdo brska po naši spletni strani s telefonom in večkrat naleti na slepo ulico ali mu ne uspe najti rešitve na svoj problem, bo pač nezadovoljen ali celo jezen na nas.
Tega ne želimo. Raje se potrudimo in, če je le mogoče, dosežimo WOW–efekt.
No, še dosti nam manjka. :-)
Koristna "nadomestna vsebina"
Originalni izraz Supplementary Content.
Glede na Google Rater Guidelines je koristna nadomestna vsebina, indikator za kvaliteto in posledično za rangiranje.
Primer
Na strani imamo lahko pretvornik valut ali enot, izračun lizinga (če smo iz take branže), ali interaktivne recepte ipd. Možnosti je veliko.
Tako lahko hitro povečamo obisk.
Res je, da bo obiskovalec take podstrani lahko hotel samo to in sploh nikoli ne bo niti potencialni kupec. Nič hudega. Povečujete vrednost blagovne znamke.
Odvisno od tega, kakšno dejavnost in strategijo imate.
Priporoča tudi: Neil Patel v YouTube ↗
Vsebina, ki je skrita v zavihkih
Ali mora uporabnik klikniti na zavihek, da bi videl, kaj tam piše?
V tem primeru vsebina, skrita v zavihku lahko ne bo indeksirana.
Vir: SEO Roundtable ↗
Ter: "Click to Expand" / SEO Roundtable ↗
John Mueller (Google):
Google Search Central YouTube ↗
Multimedija
Slike, video in druga multimedijska vsebina lahko* deluje kot namig kvalitete vsebine.
* Beseda 'lahko' je tu iz drugih razlogov. ;-)
Naše mnenje
Po naših izkušnjah zagotovo je.
Pomislimo samo na to, kolikokrat preverimo zadetke v zavihku 'Slike' ali 'Videoposnetki' (ne gre zgolj za količino vsebine, čeprav lahko tudi to).
Je praktično. Po drugi strani pa bo iskalnik ponudil vse mogoče, da ga bomo le uporabljali.
Dokler ga uporabljamo, služi lepe denarce od oglaševanja.
Interne povezave (znotraj vaše strani)
Število internih povezav na strani je signal za relevantnost v povezavi z drugimi podstranmi.
Več internih povezav = bolj pomembna in povezana vsebina.
Več o tem: Wikipedia, PageRank ↗
Več o tem: Backlinko ↗
Naše mnenje
Posledično se postavi vprašanje: ali naj dolg prispevek razbijemo na veliko strani in le-te med seboj povežemo?
Mogoče ni slaba ideja...
Za neko dejavnost je to zagotovo dobro. A zmerno in smiselno. Dandanes ne klikamo več toliko, kot smo nekoč.
Kadar imamo vsebine veliko, jo je zelo smiselno povezovati med seboj.
Sicer pa bodimo pozorni na uporabniško izkušnjo (UX). Kratek in jedrnat prispevek ↗
Berljivost
Google ocenjuje berljivost, o tem ni dvoma. V preteklosti je celo dajal oceno berljivosti (slika spodaj).
V Search Engine Journal trdijo, da to ni ranking faktor, John Mueller (Google) tudi.
Berljivost: Snippet-i
Naj ne bodo zgolj polni ključnih besed.
To, kar je v opisu Snippet-a, naj bo berljivo, smiselno. Živ človek bo to prebral!
Berljivost: tekst na strani
Prav tako. Prilagojen naj bo ciljni publiki.
Že lahko, da: "...skoraj nihče ne bo res bral vsebine..." na vaši spletni strani (razen Googla ipd.).
Lahko tudi, da objavljate vsebino predvsem zato, da bi bili najdeni (blogi polni ključnih besed in ciljane vsebine - je danes nekaj običajnega). Vendar je to lahko precej črnogledo, in konec, koncev vprašljivo.
Spletno stran (in svojo dejavnost, pravzaprav), imamo z namenom, da bi bralcu oz. kupcu pomagala. Kajne?
Vsebina naj bo napisana predvsem za ciljnega kupca.
Več: Google Search Central YouTube ↗
Tudi: Search Engine Journal ↗
HTML napake in neskladnost z W3C
Veliko napak v HTML zapisu spletne strani ali površno skodirana spletna stran je lahko signal slabe kvalitete strani.
Čeprav je to mnenje nekoliko nasprotujoče, veliko SEO strokovnjakov meni, da je dobra koda (to je stvar debate, kaj je dobra kodi ...) eden izmed kakovostnih signalov za Google.
Naše opažanje
Zelo pogosto v kodi manjkajo tako osnovne stvari, da si, kot razvijalec spletnih strani rečeš: "Ma’ kako so to spletno stran spacali skupaj, šalabajzarji! Jao, jao..."
Ali pa je spletna stran tako komplicirano izdelana, da je vzdrževanje prava nočna mora. Plača pa naročnik (vi).
Eno ali drugo ne olajša dela iskalniku. Google verjetno ne oceni enako, če je stran dobro ali slabo skodirana. E, to pa je problem!
Priporočilo
Testirajte svojo stran, recimo z Gtmetrix.com ↗ ali enostavno desni klik na miški in 'Inspect'...
Še posebej, če je narejena s slabim 'page builderjem', bo rezultat, kot je na sliki – tega je ogromno!
HTML = Hyper Text Markup Language
(HTML ni programerski jezik ampak način označitve elementov.)
Več o tem: Wikipedija ↗
In: W3C konzorcij ↗
PageRank podstrani
PageRank je algoritem, ki ga Google uporablja, da bi strani razvrstil za določeno poizvedbo. OK.
Po mnenju Brian Dean (Backlinko.com) pa PageRank s podstranmi ni nujno tesno povezan (mnenje je vezano na objavljeno študijo na Search Engine Land).
Je pa samo po sebi umnevno, da pomembnejše strani (ali: Authority strani) prevladajo nad stranmi, ki so manj pomembne (imajo nižji Authority).
Na kratko: vsebina je (še vedno) kralj.
Vir: Search Engine Land ↗
Dolžina povezave (URL)
Zelo dolg URL lahko škoduje vaši poziciji.
URL = Uniform Resource Locator (prevod na Wikipediji je: 'enolični krajevnik vira' – čestitke temu ’biseru’ za umetelni prevod v slovenščino. URL po domače: 'link' ali povezava (saj je naslov do podstrani ali podlistka, v bistvu pa je v vsakem primeru povezava do njega).
Dejansko je kar nekaj študij rangiranja pokazalo, da kratki URL naslovi bolje rangirajo (so višje med zadetki).
Koristni nasveti: ahrefs ↗
"Does size matter?"
V tem primeru so krajši boljši :))))
Samokritika: mi imamo (pre)dolge URL-je.
Lokacija strani v URL naslovu
Tu je mišljena oddaljenost podstrani od vaše glavne strani (ali: "Domov" - navadno je to vaša domena).
Podstran, ki je bližje domeni, ima lahko večjo pomembnost, kot stran, ki je globlje v strukturi.
Primer:
masaru.si/web/seo/google-ranking-faktorji/...
Slednja stran je precej dlje od domene masaru.si, kot podstran web.
Človeški vpliv na rangiranje
Čeprav ni bilo nikoli potrjeno, da obstajajo osebe, ki vplivajo, da je neka stran bolj pomembna, kot druge (ali Human Editors), je Google vložil patent za sistem, ki 'omogoča', da lahko oseba(-e) vplivajo na SERP rezultate.
SERP = Search Engine Result Page oz., stran, ki vam iskalnik prikaže, kot zadetke.
Povezava na patent ↗
Ha!
Od skupaj okrog 1.700,000.000 - 1.900,000.000 spletnih strani (2022), od katerih je ca. 250,000.000 do 400,000.000 aktivnih (tudi ta podatek ni povsem jasen - pogoglajte sami), zelo dvomimo, da neka skupina molčečnežev (ja, tiho morajo biti o tem) 'besno vpisuje' strani, ki naj bodo v ospredju. :-))))
Teorijam zarote ne verjamemo, možno pa, da obstaja. Patenta niso vložili kar tako.
Kategorija strani in iskanega niza
Kategorija, v kateri se stran prikaže, je signal.
Bolj nazorno: stran, ki je bolje povezana s kategorijo iskanja, dobi višjo vrednost v primerjavi s stranjo, ki ni tako povezana.
Ključna beseda v URL
Ha! Ta preseneča.
Ključna beseda v URL je signal relevantnosti, čeprav manjši. Vendar še vedno signal.
Vir: SEO Roundtable ↗
Kategorija v URL
V URL–povezavi (ali 'linku', po domače) lahko Google prepozna kategorijo (kam ta podstran spada oz. sodi).
To lahko uporabi, kot tematski signal (o čem ta stran sploh je).
Alinije in oštevilčeni seznami
Tekst, naveden v alinijah in oštevilčeni seznami (v HTML je označen z <ul>, <ol> ter <li>) pomagajo bralcu razčleniti besedilo in ga bolje razumeti. Google se s tem strinja. To mu je "všeč".
Toplo priporočamo!
Primer za seznam (alineje)
Sestavine za juho:
Primer brez alinej
Sestavine za juho: 1-2 litra vode, brokoli 200 gr, korenje 100 gr, rdeča paprika 120 gr, 3 žlice olivnega olja, ščepec soli.
Prvi primer je boljši. Tudi Google ga uporablja na SERP straneh med Snippet-i.
Uporabljajmo sezname! ;-)
Primer v kodi
<p>Sestavine za juho:</p>
<ul>
<li>1-2 litra vode,</li>
<li>brokoli 200 gr,</li>
<li>korenje 100 gr,</li>
<li>rdeča paprika 120 gr,</li>
<li>3 žlice olivnega olja,</li>
<li>ščepec soli.</li>
</ul>
Struktura strani, prioriteta in Sitemap
Strukturo strani objavimo v sitemap.xml datoteki.
Ta naj bi vplivala na rangiranje cele spletne strani.
Navadno jo SEO plugini (vtičniki v CMS Wordpress, recimo) sami izdelajo in povežejo z vašo analitiko, sicer naj bi to naredili ročno.
Sitemaps na Wikipediji ↗
Sitemaps - način zapisa ↗
Kaj je Sitemap.xml: Backlinko ↗
UX signali drugih ključnih besed (za stran katere rangira)
UX = User eXperience ali 'uporabniška izkušnja'.
Npr. ko neka spletna stran rangira za še več drugih besed (kot že sicer), je to lahko za Google signal o kvaliteti.
Google v poročilu How Search Works
('Kako deluje iskanje'), navaja:
Naše mnenje
Razumljivo, vendar je Google včasih malo preveč skrivnosten.
Ko Google nekaj 'pogrunta', v javnosti objavijo zgolj splošne informacije. Podrobnih itak ne smejo.
Kakorkoli, to je manjši signal in mu ne dajemo preveč pozornosti.
Starost strani
Kljub temu, da ima Google raje sveže strani (nove ideje, napredek, 'svež biznis'), naj bi starejša stran, ki je ima redne objave in posodobitve, prehitela prvo v rangiranju.
Na prvi pogled je ta faktor v nasprotju z (pa ni):
#A1 - Starost domene ↗
Pomembno!
Na strani imejmo blog, novice ... in redno objavljajmo. Teden za tednom, mesec za mesecem in leto za letom. Redno.
Najboljša stran ni nikoli končana – vedno je kaj novega. In, četudi obiskovalci ne spremljajo vaših novic ali berejo vaših blogov... Googlovi algoritmi jih.
Ko naročimo novo spletno stran, obvezno vključimo novice, blog, ipd.
Obiskovalcem prijazna oblika (tudi: UI ali User Interface)
Citirano iz Google Quality Guidelines:
Priporočamo, da si pogledate prispevke na naših podstraneh (odprejo se v ločenih zavihkih):
#22:
Izkušnja obiskovalca (UX) in
design spletne strani (UI) ↗
#221:
Štiri ključna vprašanja
vsake predstavitve ↗
#222:
Kaj nekdo naredi
po obisku spletne strani? ↗
To so bili faktorji spletne strani.
Ostalih faktorjev je še veliko...
Spoznajmo jih.
Huh, veliko jih je!
Nekateri so dosti bolj pomembni, da pridete in ostanete na prvi strani Googla. Ti so:
Z veseljem jih razkrijemo in pomagamo našim strankam.
Sodelujmo!