#141:
Kaj je celostna grafična podoba podjetja?
#141:
Kaj je celostna grafična podoba podjetja?
#1411:
Preprost odgovor
Zamišljeno obliko strnemo v priročnik (ali pravilnik), ki je vodilo za družbo, da ima enotno podobo.
Process oblikovanja je (naj bi bil) osnovan na študiji in v tesnem sodelovanju z naročnikom.
Imeti celostno grafično podobo pomeni enostavno:
narediti red.
#1412:
Malo več o tem ...
Celostna grafična podoba vsebuje osnovna določila (elemente):
- logotip,
- barve,
- tipografija,
- razmerja in lokacije elementov,
- minimalna velikost,
- minimalni prostor,
- barvna študija,
- ...
Ter standardno uporabo (aplikacije):
- tabla podjetja,
- dopisni list,
- vizitke,
- elektronski podpis,
- označevanje podjetja,
- … seznam je lahko dolg .... karkoli pač kdo potrebuje
Podrobneje je prikazano spodaj ali na povezavi: Kaj lahko vsebuje celostna grafična podoba? (odpre novo okno). Vse mora biti med seboj usklajeno, urejeno. Celostna grafična podoba je strnjena v priročnik* — za praktično uporabo. * Priročnik je neke vrste pravilnik ali vodilo za podjetje, da ima lahko konsistentno podobo.
#1413:
Podroben opis: osnovni elementi
1. Logotip
Logotip si zapomnimo po obliki, barvah, izrazu...
Vrsta ali tip logotipa je lahko:
- Prepoznavni napis.
- Ime podjetja / znamke / organizacije in znak (ali simbol).
- Prepoznavni napis in znak (simbol).
Slednji je kombinacija a) in b).
a) Prepoznavni napis:
vendar prirejeni pisavi
narisano pisavo
vendar predelani pisavi
b) Ime podjetja in znak (simbol):
v obstoječi pisavi (Garamond)
v obstoječi pisavi (DINCE)
v obstoječi pisavi
c) Prepoznavni napis in znak (simbol)
Katera vrsta logotipa je primerna za neko dejavnost, je lahko tema zase.
Pred začetkom oblikovanja se vprašamo:
- kaj dejansko nekdo potrebuje,
- kako bodo logotip uporabljali v praksi,
- kaj je všeč lastniku, njegov značaj (je privatno podjetje),
- s čim se v podjetju prepoznajo,
- kaj uporabljajo sedaj,
- kaj pa konkurenca? … ipd.
Vse to in še več vpliva lahko na izbiro. Najbolj pomembno je, da je vaš logotip prepoznaven in primerno oblikovan ali "skonstruiran".
V logotipu lahko najemo ali določimo razmerja, ki se pojavljajo v podobi. Ali pa ne. Vseeno si zapomnimo: razmerja velikosti. ;)
2. Prepoznavne barve
Kombinacija in značaj teh barv so del prepoznavnosti.
Zanimivost:
Še posebej, če logotip ni zelo znan (!!!) si skoraj lažje zapomnimo ime podjetja in barve, kot, kakšne oblike je logotip. Logotipi, ki se bolj pogosto promovirajo so seveda bolj prepoznavni tudi po obliki. Malo težje je opisati logotip, če ga niste dovolj pogosto videli. Barve si je lažje zapomniti.
Test:
Preden se z miško zapeljete čez spodnje logotipe poskusite ugotoviti, za katerega gre:
Poskusite se spomniti in opisati logotipe svojih dobaviteljev ali kupcev ali nekoliko težje: kakšnih slovenskih/svetovnih znamk.
Katere se spomnite?
Kaj ste si zapomnili: barve ali obliko?
Barve so za prepoznavnost zelo pomembne.
Lahko celo bolj, kot oblika logotipa. ;-)
3. Tipska pisava ali tipografija
Ljudje (v povprečju) o pisavah oz. tipografiji ne znajo kaj dosti povedati. Ali jim je kakšna pisava všeč ali ne, to pa. Prepoznajo stil pisave in ga nekako povežejo s podobo, recimo: kako izgleda, deluje, je pisava primerna...?
Tipografija je lahko pomemben prepoznavni element vaše podobe. Še posebej, kje in kako bo uporabljena. Zato mora biti primerna in skrbno izbrana.
Pomni:
Kljub temu, da je na spletu moč najti na tisoče različnih pisav in je veliko teh pisav lahko primernih za logotip, jih je le malo primernih za splošni tekst in še manj, ki vsebujejo šumnike (蚞ȊŽ).
Pisava v logotipu navadno ni enaka vaši splošno uporabljeni pisavi (primarna ali sekundarna). Skladna pa naj bo.
V celostni grafični podobi navadno predvidimo uporabo dveh splošnih pisav (tipografij):
- osnovno oz. "primarno",
- kadar ta ni možna, uporabimo nadomestno oz. "sekundarno".
Če je le mogoče, uporabimo samo eno. →
Primarna tipografija
Primarno (osnovno) tipografijo uporabimo, kjer je le mogoče. Navadno so to tiskovine (vizitka, dopisni list, prospekt, brošura, obrazci …), napisi, reklame … ali kjerkoli je le moč uporabiti to tipografijo. Pripravimo jo tudi za vse zaposlene na njihovih računalnikih.
Sekundarna tipografija
Sekundarno tipografijo uporabimo, kadar ne moremo uporabiti primarne tipografije. Primeri:
- v POS sistemih (računčki ali potrdila na malih printerjih) ali v računovodskem programu,
- včasih na spletnih straneh (kljub širokemu izboru Google tipografij in možnosti uporabe svojih),
- na strojih, v računalniških programih in podobno…
4. Razmerja velikosti in lokacije elementov
Navadno v podobi prepoznamo:
- velikosti elementov,
- razmerja velikosti in
- lokacijo le-teh.
Na lokacije in razmerja se privadimo in jih prepoznamo, kot del podobe. Nato vsakič, ko spet zagledamo to podjetje, pričakujemo enako.
Razmerja velikosti so lahko:
- že v sami konstrukciji logotipa,
- v tekstu, ki ga spremlja,
- v odnosu elementov med seboj
- izražena s praznimi prostori.
Pri snovanju določil v priročniku, se navadno vprašamo:
- Kakšna naj bo velikost slik, naslovov, teksta?
- Kaj pa lokacije vseh teh elementov?
- Ali sledimo kakšnim načelom oz. pravilom?
- Kako naj jih določimo, da jim bo vsak lahko sledil?
Že v procesu oblikovanja (in konstruiranja) logotipa, si zamislimo neka ‘pravila’ ali sistem. Recimo razmerja velikosti elementov in se poskusimo tega držati pri oblikovanju aplikacij.
Nekaj primerov:
- 2 : 3 : 5 ...
- 1 : 2 : 8 ...
- 1 : 4 : 12 ...
- Fibonaccijevo zaporedje, zlati rez in drugi.
Razmerja morajo biti določena v priročniku o celostni grafični podobi (zato priročnik).
Še posebej pomembno je uvajanje celostne grafične podobe.
Zato naj bodo uporabniki celostne grafične podobe dobro seznanjeni s podobo.
Pri izdelavi tiskovin, embalaže, reklamnih napisov itn. se lahko vprašamo ali sledimo kakšnim načelom, pravilom? Kako bo izvedbeni oblikovalec / stavec naša določila prepoznal?
Kaj pa zaposleni?
Ali vsak pač dela po svoji najboljši presoji?
Ni potrebno biti pikolovski, vendar postavimo nek red, sicer boste vi ali vaši delavci vedno izgubljali čas okrog tega, kako naj nekaj bo.
V bistvu, če izračunate, takšna negotovost ni poceni.
Preprosto in jasno je najbolje. Manj je več - je staro pravilo in velja tudi tu.
#1414:
Podroben opis: dodatni elementi
5. Minimalni prostor okrog logotipa
Prepoznavni znak naj bi imel okrog sebe prostor,
"da lahko diha", rečemo.
V kolikor bi dodali druge elemente preblizu logotipa, bi se podoba spremenila. Tako naj ima logotip vedno določen minimalni prostor, ki ga obkroža in v njem ni ničesar.
6. Minimalna velikost logotipa
Minimalna velikost ni samo to, kako majhen je še lahko logotip, da je prepoznaven (berljiv), ampak tudi, kako tak mali logotip deluje. Če je premajhen, ne bo OK.
Priročnik o celostni grafični podobi vsebuje tudi to študijo in določilo.
(prikazani logotip je zgolj primer ni točno iz CGP tega podjetja)
7. Dodatni grafični elementi
To so lahko podlage, barvne ploskve, linije ali nekaj, kar je dodano logotipu in podobi.
To je včasih lahko tudi maskota, nekaj hudomušnega, vsekakor, nekaj, s čemur želimo komunicirati.
Na spodnji sliki so oranžna pasica, slogan in maskota del prepoznavnosti te podobe.
8. Študija barv in barvnih kombinacij
Staro pravilo:
Vsak logotip naj bi bil oblikovan tako, da ga je moč reproducirati v različnih tehnikah.
To velja kljub temu, da upodobitev v vseh tehnikah reprodukcije ni predvidena in niti ne vemo, kaj bo podjetje potrebovalo v prihodnosti. Vseeno naj bo logotip tak, da ga je možno reproducirati:
- enobarvno,
- sivinsko,
- dvobarvno,
- v negativu,
- v offset tehniki tiska,
- kot izrez iz samolepilne folije ali kot črtni, ‘vektorski’ znak,
- brez barvnih prelivov, senc in raznih efektov (recimo 3-D),
- za tisk v tehnikah, kot so: sitotisk, tampo tisk, slepi tisk, tisk s folijo...
(na beli podlagi; minimalni prostor)
(na 90% beli podlagi; minimalni prostor)
(na svetli podlagi - do 20%)
Ne samo to, da imajo posamezne tehnike reprodukcije drugačne barvne palete in celo barvne sisteme, kombinacija barv v razmerju z barvnimi podlagami lahko zelo vpliva na videz in prepoznavnost.
Na primer razlike barv pogosto nastanejo že v upodobitvah podobe v tehnikah reprodukcije:
- v RGB načinu (recimo monitor, spletna stran, telefon, tablica),
- v CMYK (vse tiskovine oziroma, vse, karkoli je natisnjeno),
- v RAL (interierji, gradbeništvo, izdelava pohištva, kovinskih delov...)
- ali kadar izrezujemo logotip ali napise iz samolepilne folije (table, napisi in sejmi),
Kaj šele, uporaba različnih papirjev, printerjev ali, če logotip izvezemo ali uporabimo folijo za 'vroči tisk'...
Obvezno testirati!
#1415:
Podroben opis: aplikacije
041 68 48 48
Obstaja 'obvezna' aplikacija:
Velika večina potrebuje le del aplikacij. Nekateri le najbolj osnovne. Vsaj ena pa je "nujna", že po zakonu. To je tabla na sedežu podjetja, kjer je registrirano. Za trgovine velja, da morajo imeti tablo. Spletne trgovine spet nekoliko drugače. Preberite zakon in se dobro pozanimajte.
Tabla na sedežu podjetja ali organizacije
Tržni inšpektorji svetujejo: imejte tablo.
Konec koncev je tudi praktična.
In lahko mirno spite...
Vizitke
V času digitalne komunikacije izginja njen prvotni namen (ali pomen). Ponekod tiskovine postajajo spet vedno bolj pomembne - še posebej v komunikaciji s tujimi poslovnimi partnerji
Sodobne vizitke so lahko opremljene s QR kodo ...
Kaj naredi vaš klient z vizitko - po sestanku z vami? Ali: kaj naredite vi, ko vam jo nekdo da?
Elektronski podpis
Enoten avtomatski podpis naj ima nastavljen vsak zaposleni.
Dopisni list, "2. dopisni list"
Dandanes je elektronska pošta tako ali tako najpomembnejša (ali celo edina).
A brez dopisnega lista ne gre, vsaj pri resnem poslovanju. Tudi elektronsko... Vpliva tudi na druge tiskovine.
"2. dopisni list"... emmm, "qua je to?" ;-)
Žig, štampiljka ... (če jo uporabljate)
Še vedno pa v nekaterih uradih zahtevajo, da dopišete z roko: “Poslujemo brez žiga, podpis” — oh, joj!
Štampiljka je ‘biser’ – ostanek iz prejšnjega režima.
Je pa tudi lahko zelo praktična ali nujna.
Štampiljka z naslovom marsikomu pride prav.
genialna zamisel v prehodu na EU zakonodajo.
Ovojnice (kuverte)
Kdo sploh še karkoli pošilja po pošti?
Dobro vprašanje.
Marsikje je to dosti ceneje, kot ročno frankiranje, dopisovanje naslova pošiljatelja in konec, koncev, je profesionalno. Če damo kaj nase, imamo to urejeno.
Notranje označevanje
Kako bodo sicer obiskovalci vedeli na katera vrata naj potrkajo?
Zunanje označevanje
Ali recimo table na zgradbi, ipd?
In potem nek dostavni šofer kliče direktorja:
"Alo, pa kje pa ste, vi?" :))))
Zastave
Zasnova spletne strani - idejna oblika
Celostna grafična podoba naj bo vedno osnova za oblikovanje spletne strani. In vendar oblika spletne strani ne sodi v celostno grafično podobo.
Koncept spletne strani pa je lahko del celostne grafične podobe. Vsaj kot idejna zasnova.
Primer zasnove spletne in razvoja do nastanka:
Na vrhu je "glava" ...
Oglasi: korporativni, prodajni, kadrovski ...
Koncept oglasov je lahko v celostni grafični podobi in vsebuje zasnovo (obliko),
ne pa 'copywriting-a'.
Vozni park
Označimo samo to, kar je pomembno ali kar lahko opazovalec dojame, prepozna.
Hec: nekateri avtoprevozniki imajo na tovornjakih še vedno telefaks številko ... oh, joj!
Še na telefon nihče na pokliče, kaj šele, da zapiše kaj drugega.
Emabalaža (koncept)
V vsakem primeru je celostna grafična podoba osnova, iz katere izhajajo smernice ali pravila podobe pri oblikovanju embalaže.
Pri tem so najpomembnejši predvsem osnovni in dodatni elementi v celostni grafični podobi.
... aplikacij je lahko še in še ... :-)
#1416:
Defincija iz SSKJ
Celostna
Grafična
Podoba
